Lahko bi ji bilo ime Leda

Intimen roman o paru, ki si želi tistega, kar se drugim zdi samoumevno – otroka, družino, prihodnost … Zgodba o upanju, ki se vztrajno vrača, tudi ko se zdi, da je vse že izgubljeno. O ljubezni, ki se uči potrpežljivosti. O krhkosti telesa in trdnosti srca. Pripovedovalec, ki je tokrat moški, nas popelje skozi svoje otroštvo, družinske legende, izgube, rituale in drobne spomine, ki sestavljajo človeka. V ospredju pa je pot do starševstva: zdravniške sobe in čakalnice, testi in izvidi, razpoke, ki jih odpre nemoč, ter tišina, ki jo lahko prebije le nežnost med dvema. Ko se možnost lastnega otroka počasi oddaljuje, se začne druga pot – pot posvojitve. Ta razkrije nova vprašanja, predsodke, strahove in globoko željo, da bi nekomu postala dom. Pet do sedmih, skrajni čas, da se odpravim, čeprav moram na poti v službo prečkati samo bližnji travnik. Poljubim jo in že je na nogah. Gre v kopalnico in jaz za njo. V rokah že drži tester. Polula se in nato zreva v tisto paličico, sedé drug ob drugem na robu kadi v upanju, da je čarobna. Nič, reče. Prezgodaj je, odgovorim in jo objamem. Projekt sofinancira: